Mogoče se sliši čudno, a je dejansko čisto tako, da mi kuhinja prežene slabo voljo, če sem seveda doma in imam čas. Takrat odprem svojo knjigo o sladicah in poiščem sladico, ki si jo želim pripraviti. Ni mi težko sesti v avto in iti v trgovino po sestavine, če jih nimam doma.
Takrat imam svoj čas, kuhinja mi predstavlja prostor, kjer uživam, kjer dobim tisti potrebni nasmešek in zadovoljstvo, ko je sladica narejena. Takrat se ne šparam, pripravljena sem pojesti vso svojo sladico, ki sem jo pripravila. Moj mož točno ve, da me mora takrat pustiti pri miru, da potrebujem mir, dokler ne postavim svoje sladice na mizo. Potem zberem vse, ki so doma in skupaj se posladkamo. Po navadi se imamo lepo, se nasmejimo in vsak pove, kakšna se mu je zdela sladica.
Kar nekaj sladic sem že pripravila, obožujem sladice, in rada jih pripravljam. Nikoli mi ni težko, če se odločim, da bom pekla, pečem vedno z veseljem. Moja kuhinja je zame neke vrste meditacija, tako se v njej sprostim. Mož mi večkrat pomaga in pripravlja jedi, tako da je tudi možno, da zaradi njega rada pečem, ker mi pomaga. Če ne bi mogla veliko več kuhati in mogoče mi kuhinja ne bi bila tako ljuba.
Nazadnje sem naredila čokoladne kroglice, še preden je minila ena ura, odkar sem jih dala na mizo, so izginile, ker so bile tako dobre. Naslednjič jim moram zagotovo speči več. Je pa res nekaj, da je naša kuhinja čisto nova in takrat, ko smo jo izbirali, mi je mož rekel, naj si izberem takšno kuhinjo, v kateri bom uživala in točno to se je zgodilo. Sama kuhinja ima veliko pri tem, ali se vi v njej dobro počutite ali ne, jaz se v svoji počutim res dobro, je lesena in ta svetla barva lesa me pomirja.