Odkar imava pergole, se počitniški ritem vrti okoli njih.
Ko sva z možem pred dvema letoma kupila manjšo počitniško hiško ob morju, sva vedela, da bo potrebne nekaj ureditve, a je imela potencial. Hiška je bila stara, a imela je čudovit razgled in velik, neizkoriščen prostor pred vhodom, ki je kar klical po tem, da iz njega narediva nekaj več. Najprej sva tam postavila mizo in stole, a hitro ugotovila, da brez sence to ni ravno prostor za uživanje. Tako je padla odločitev – potrebujeva pergole.
V vročih poletnih mesecih sonce neusmiljeno pripeka, zato sva si želela nekaj, kar bo dalo prijetno senco, a vseeno ohranilo odprtost prostora. Pergole so se zdela idealna rešitev. Naročila sva preprosto kovinsko konstrukcijo z zategljivim platnom, ki jo lahko prilagajava glede na vreme. Med različnimi pergolami sva izbrala takšno, ki se lepo ujema z arhitekturo hiške in naravnim okoljem.
Ko so pergole postavili, se je vzdušje pred hišo popolnoma spremenilo. Prostor se je prelevil v pravo dnevno sobo na prostem. Tam zdaj jutrima kavo s pogledom na morje, berem knjige in ob večerih gostiva prijatelje na večerji. Tudi otroci imajo pod pergolo svoj kotiček za igro, v senci in zaščiteni pred poletnimi plohami.
Pergole zdaj ne vidim več le kot funkcionalno rešitev, ampak kot del doživetja, ki ga hiška ponuja. Daje občutek strukture in zavetja, brez da bi zapirala razgled. Poleg tega je dodala tudi estetsko vrednost, saj se lepo ujema s kamnitim zidom in mediteranskim pridihom okolice.
Če bi morala izbrati en element prenove, ki je najbolj spremenil način, kako preživljamo čas tam, bi brez pomisleka rekla – pergole. Naredila je razliko med prostorom, ki je bil v uporabi le zjutraj ali zvečer in prostorom, ki je zdaj resnično srce našega malega obmorskega raja.
Odkar imava pergole, se počitniški ritem vrti okoli nje. Tam jeva, delava na daljavo, včasih celo zadremava sredi dneva. Postala je simbol sprostitve in miru. Ne potrebujeva več dragih izletov, dovolj je, da sediva pod pergolo in poslušava veter, ki rahlo premika platno.…