Gotovo ste kdaj na morju opazovali kako po mirni svetlikajoči se gladini švigajo barke, ladje, čolni in jadrnice. Veliko izmed njih za sabo ustvarili nežne valove, v katerih potem neizmerno ućivajo otroci na obali ali na svojih blazinah, ko jih ziba in prementava. Potem pa pomislite, kako so včaih plula plovila… tiste velike gusarske ladje ali vikinške barke, z izrezljanimi zmaji in sirenami. Plovba je bila počasen, dolgotrajen in zahteven proces, ki je zahteval delo, trud, usklajenost in napor velikega ptevila ljudi, ki so barke poganjali ročno, z veslanjem. Takšna potovanja so lahko trajala dneve, tedne, mesece ali celo leta in so velikokrat vključevala mnoga tveganja, ki jih mornarji na morju niso imeli možnosti uiti. Če to sliko primerjamo z današnjimi prizori deluje skoraj nepredstavljivo, kot da je le stvar pravljic in legend, davne zgodovine. Danes po morju namreč opazujemo na tisoče plovil, ki se v svoji gromozanski velikosti s pomočjo propelerske elise bliskovito hitro premikajo med eno in drugo lokacijo ter kljubujejo moči in nevihtam morja. In ravno propelerske elise so pomemben element, ki je omogočil ta velik pomorski napredek.
o čem sploh govorimo
propeler, kot ga ponavadi poimenujemo ali bolj strokovno propelerske elise, s svojim vrtenjem prevajajo energijo motorja v samem plovilu, navzven v morje in posledično potiskajo plovilo naprej. Delovanje propelerske elise lahko ppazujemo na zadnjem delu barke, ki med plovbo za sabo pušča belo peno ali razburkano morje, ki se v nekakšni dolgi beli lrti vleče za ladjo. Posebaj jn soecifično oblikovne lopatice propelerske elise se usklajeno vrtijo in z veliko hitrostjo ustvarjajo mogočno silo, ki ladji omogoča doseganje velikih hitrosti. Podobno delujejo motorji na krilih letala, le da se tam premikajo v zraku, medtem ko se propelerske elise vrtijo pod morsko gladino. Vplivajo pa propelerske elise tudi na pospešek in premikanje samega plovil, zato morajo biti skrbno izbrane in po merah, velikosti, moči in delovanju prilagojene posameznemu plovilu.